Za vse informacije okrog obratovanja koče in nastanitve se obrnite na najemnika Prost prostor d.o.o., tel. št.: +386 41 632 678.
Nekaj pomembnih mejnikov pri obratovanju Ribniške koče smo zbrali v nadaljevanju.
Prva
planinska koča na zahodnem delu Pohorja je bil Senjorjev dom, ki ga je
zgradila podružnica SPD Maribor. Kočo so svečano odprli 10. julija
1932. Stala je na sedlu med Jezerskim vrhom in Ribniško kočo. Na kraju,
kjer danes stoji Ribniška koča, je v kraljevini Jugoslaviji postavil
počitniško vilo mariborski tovarnar g. Josip Hutter. Obe stavbi so borci
Pohorskega bataljona 9.oktobra 1942 zažgali. Po vojni so se planinci PD
Maribor - Matica odločili, da z udarniškim delom zgradijo novo
planinsko postojanko na pogorišču Hutterjeve vile. Organizirali so se
pod vodstvom g. Friderika Degna, starosto mariborskih planincev.
Ustanovili so društvo »fanatikov Ribniške koče« in pričeli z delom
julija 1946. Obnova je bilo končano po treh letih trdega dela in 30.
novembra 1949 so Ribniško kočo svečano predali namenu. Leta 1951 so imeli na Ribniški koči prve koline svinj, ki so jih zredili v lastni ekonomiji pod kočo. Leta 1952 je po popravljeni cesti pripeljal prvič na kočo tovornjak, ki je potreboval iz Maribora tri ure in pol.25. X. 1953 je bila svečana otvoritev ceste Ribnica – Pesnik.13. V. 1956 je bila vzpostavljena UKV zveza z Ribniško kočo. 27.in 28.II.1960 so bilo pri Ribniški koči tekmovanja za VI. Alpski
kup, ki so se jih poleg domačih udeležili še tekmovalci iz Francije,
Italije in Poljske. 30. IX. 1971 je PD Maribor - Matica predalo Ribniško kočo v upravljanje PD Radlje ob Dravi. 6. XI. 1971 je na Ribniški zazvonil telefon po novi liniji od Ribnice
do Ribniške koče. Linija je bila zgrajena s pomočjo vojske. Ker
tudi PD Radlje ob Dravi ni zmoglo bremena popolne obnove koče, je bila
koča leta 1973, po nalogu inšpekcijskih služb, zaprta.V reševanje
Ribniške koče se je morala vključiti PZS, ki je prišla do zaključka, da
lahko kočo obnovi in z njo upravlja le društvo, ki ima podporo močnega
delovnega kolektiva, to je tovarne. Ker takega društva niso našli so,
vodstvu Sladkogorske predlagali ustanovitev planinskega društva. Novo
ustanovljeno planinsko društvo je prevzelo kočo v upravljanje 1977
leta. Društvo je kočo obnovilo in jo slavnostno odprlo 2. septembra
1978. Z otvoritvijo koče pa težav z njo še ni bilo konec. Začele so se
težave z upravniki, ki so se menjavali kot po tekočem traku. Težav z
upravniki je bilo konec šele leta 1993, ko smo dali kočo v najem
domačinu iz Ribnice na Pohorju g. Janku Zapečniku. Ribniška
koča leži na višini 1507 m in ima 70 postelj. Od tega jih je na skupnih
ležiščih 28 in 42 v sobah s štirimi do šestimi posteljami. Od tega
imata dve sobi tudi kopalnico. Ostalih osem sob ima dve skupni
kopalnici. V vseh sobah pa so toaletni prostori. Koča ima tudi dve jedilnici
skupaj s preko devetdeset sedeži, pred kočo pa je vrt s sto sedeži in
utico s točilnim pultom, ki je odprta ob večjih obiskih koče. Koča
je odprta skozi vso leto, zapremo jo le za nekaj dni v aprilu in
novembru. Informacija o zaprtju koče je na PZS in tudi naši spletni
strani. Pri koči so smučišča z dvema žičnicami, od katerih deluje le žičnica Črni vrh. Upravlja jo najemnik koče. Smučišče je dobro vzdrževano in teptano, primerno predvsem za zimske šole v naravi in smučarje začetnike.
Neizmerna lepota Pohorja, kjer se prepletajo gozdovi, jase in trate je že od nekdaj vabila ljubitelje gora in narave v svoje naročje, zato ni čudno, da so prve planinske koče na Pohorju postavili že v času Avstro-Ogrske monarhije. Več informacij o koči ter planinskih poteh v okolici si lahko ogledate na: https://www.pzs.si/koce.php?pid=207#karta.
Ribniška
koča leži blizu najvišjega vrha Pohorja. Za obiske je primerna v letnem
in zimskem času. Poleti je koča zanimiva za planince, ki hodijo po
Slovenski planinski tranzverzali, Koroški poti ali po Poti vezistov in
kurirjev. Ostali obiskovalci se lahko pripeljejo z osebnimi avtomobili
ali avtobusi do koče iz dravske doline mimo Ribnice na Pohorju in to v
letnem času, posebej pa še ob času zorenja borovnic in ob času
gobarjenja. V zimskem
času je na Ribniški koči prijetno smučanje na naravnem snegu. Zaradi
severne lege smučišč in razmeroma velike nadmorske višine sezona
smučanja traja od novembra pa včasih vse do maja. Urejene so tudi
tekaške proge. V zimskem času se izvaja v koči šola v naravi, zato je
potrebno prosto posteljo rezervirati vnaprej.
Ribniško
kočo Planinsko društvo Paloma sproti obnavlja. Večje obnove smo se
planinci PD PALOMA lotili leta 1996, ko smo obnovili fasado in streho.
Od tega leta naprej Ribniško kočo tekoče obnavljamo. Obnovljeni so bili
hodniki, sobe, skupna ležišča, shrambe in dodatna soba, ki sprejme
preko štirideset gostov. Planinci PD Paloma vsako leto opravijo veliko
prostovoljnih ur pri obnovi koče. Vsa sredstva, ki jih dobimo od
najemnine in še donatorska sredstva, vračamo v kočo, kajti le tako
lahko ostaja Ribniška koča KRALJICA POHORSKIH PLANINSKIH KOČ.
Vsi,
ki si želite miru, prijetnih sprehodov, uživanja v naravi, nabiranja
borovnic in gob, ter toplega sprejema v koči, ste vabljeni, da to
doživite.
Ni komentarjev:
Objavite komentar