Šentiljska pot

Planinsko društvo Paloma vas vabi, da tudi vi prehodite Šentiljsko pot, ki poteka po občini Šentilj. Dnevnik Šentiljske poti lahko snamete tukaj. Če potrebujete GPS zapis poti, si ga lahko snamete tukaj. Vsakdo, ki bo pot prehodil, dobi tudi spominsko značko Šentiljske poti. Če si želite pohod opraviti v enem dnevu si obvezno najprej preberite pravila in nagrade za prehojeno pot v enem dnevu, Tukaj pa najdete vse pohodnike, ki so s Šentiljsko pot opravili v enem dnevu.

Če še niste član PD Paloma, izpolnite pristopno izjavo, ter jo pošljete na naš naslov, za vse ostalo pa bomo poskrbeli mi!


Dnevnik Šentiljske poti si lahko snamete TUKAJ , GPS poti pa si lahko snamete TUKAJ .Dnevnik Šentiljske poti lahko tudi dobite pri PD Paloma. Vsak, ki pot prehodi dobi spominsko značko Šentiljske poti.

Začetek Šentiljske poti je v starem delu Šentilja pri gostilni Belna, kjer je (žig št.1)


Od gostilne gremo po pločniku v smeri jugovzhod mimo zdravstvenega doma do križišča dovozne ceste na avtocesto, katero prečkamo, nato po pločniku pod viaduktom avtoceste do semaforiziranega križišča, kjer prečkamo magistralno cesto Maribor – mejni prehod, v križišču za pokopališče zavijemo levo in gremo po prednostni cesti za Novine le kratek del, potem pa ob tabli, ki označuje našo pot zapustimo cesto in zavijemo levo na kolovoz. Po tej poti gremo vzporedno z avtocesto proti meji z Avstrijo. Nad bencinsko črpalko zavijemo desno navzgor v gozd. Pod nami vidimo stari del Šentilja s cerkvijo ter pokopališče, v ozadju se dviguje Plački vrh z razglednim stolpom, levo od njega je Brloga, pred nami pa mejni prehod na avtocesti. Po gozdu se pot rahlo dviga, spomladi cveti v njem veliko podleska. Malo više je pot položnejša, ko pridemo iz gozda na jaso, gremo ob gozdu do razpotja, kjer gremo naravnost zopet v gozd, na naslednjem razpotju pa zavijemo levo na gozdno cesto, po kateri nadaljujemo do poseke, kjer prečka cesto električni daljnovod. Po gozdu gremo po klancu narahlo navzdol. Temu gozdu domačini pravijo Bold. Nekaj časa hodimo po lepi gozdni poti, tako pridemo do prvih keltskih gomil na Novinah, na kar nas opozori tudi tabla. Ob tabli je tudi klop, kjer si lahko vzamemo čas za krajši počitek.Ob gomilah gremo po gozdu narahlo navzdol. Hodimo tik ob meji z Avstrijo na kar nas opozarjajo tudi obmejne oznake. Tako pridemo do Gradišča in gomilnega grobišča, kjer je opisna tabla, na kateri je (žig št.2 v skrinjici). Iz Šentilja do sem smo hodili 45 min. 



GRADIŠČE IN GOMILNO GROBIŠČE

Že v starem veku, davno pred našim štetjem je nastalo v današnjem ceršaškem gozdu ali »boldu« ilirsko-keltsko gradišče, ki je bilo močno utrjeno. Obsegalo je z nasipi utrjen osrednji del, vmesni pas in prednjo utrdbo. Leta 1936 in 1937 je bilo odkritih 11 tlorisov pravokotnih lesenih stavb, trije pari žrmeljnih kamnov, ki so služili kot mlin, prazgodovinska in rimska keramika ter keltski novec. Iliri so bili najstarejši prebivalci na tem področju, saj prav žrmljni kamni izhajajo iz tistih časov. Iliri so se preživljali z lovom in ribolovom, kasneje pa s poljedelstvom. Ilire so si pred 2500 letih podvrgli Kelti, ki so se ukvarjali tudi z živinorejo. O Keltih priča najdeni keltski novec. Ob gradišču je skupina štirih gomil, druge so raztresene po grebenu. V nekaterih so našli pepel in črepinje. Ob keltsko-ilirskem gradišču je bila votlina imenovana »železne dveri«, s katerimi so v prejšnji časih grozile matere neposlušnim otrokom.

Po poti delno obhodimo Gradišče, kdor pa želi, pa se lahko povzpne na planoto, kjer je bilo Gradišče in so sedaj zdravilni vrelci. Naša pot se spusti desno po gozdu navzdol do potoka, ki teče v kanal reke Mure. Mi zavijemo ob kanalu desno in hodimo nekaj časa ob njem, nato prečkamo naslednji potok in zavijemo desno v gozd. Pot navzgor je precej strma, hitro se dvigujemo in pridemo do opuščene vojaške karavle Ceršak. Z Gradišča do sem smo porabili 30 min. Od karavle gremo med njivami in travniki proti naselju Ceršak. S poti vidimo Sladki vrh, Cmureški grad, avstrijski Cmurek (Murreck) in okolico. Po makadamski cesti pridemo do prvih hiš v naselju Ceršak – 20 min hoje.

V naselju Ceršak na križišču zavijemo ob vodnjaku levo in sledimo navzdol prednostni cesti, tako da pridemo na glavno cesto, ki pelje do tovarne. Po glavni cesti gremo navzdol mimo igrišča osnovne šole, za naslednjim ovinkom pa zapustimo glavno cesto in sledimo označbi za Obmejno panoramsko pot desno proti dolini. Sprva gremo mimo hiš, nato med drevjem in pridemo v dolino do potoka – 15 min. Prečkamo most in zavijemo levo na asfaltno cesto ter gremo mimo posameznih hiš do križišča, kjer zavijemo desno ob gozdu. Hodimo ob robu gozda v smeri proti vzhodu. Levo zadaj vidimo tovarno lepenke Ceršak. Skozi manjši gozd pridemo zopet na čistino in nadaljujemo ob gozdu. Po poti pridemo do lepo urejenega vikenda in okolice z manjšim ribnikom, kjer zavijemo levo in gremo med njivami do poti, ki pelje ob kanalu reke Mure, kjer zavijemo desno. Pot nadaljujemo ob njivah in med drevjem do izliva kanala v reko Muro, nadaljujemo med Muro in ribnikom v katerem so včasih tudi ribiška tekmovanja, ali pa ob njem ribijo posamezni ribiči. Ko pridemo tik do Mure – 20 min hoje, si lahko malo odpočijemo, ker nas potem čaka vzpon do Belega vrha. Pot zavije desno v gozd, gremo nad Muro, nato pa se začnemo dvigovat. Tu moramo premagati nekaj stopnic, ko smo na vrhu pa se zopet spustimo do potoka, ki ga prečkamo. Pot se po gozdu zopet ves čas dviguje, hodimo visoko nad Muro, ki jo vidimo in slišimo pod nami. Pobočje pada strmo k Muri. V tem predelu pridejo na svoj račun tudi gobarji. Nekaj časa hodimo po ravnem terenu, nato pa se začne pot zopet dvigovat.

Po 40 minutah hoje pridemo na Beli vrh. Z Belega vrha imamo lep razgled na okoliške kraje. Vidimo stolp na Plačkem vrhu, Kozjak z Urbanom, Pohorje, cerkev Marije Snežne, Cmurek, nad njim grad na Tratah, ter selniško dolino. Po grebenu gremo levo navzdol po starem sadovnjaku in mimo zapuščene hiše, nato ob gozdu do naslednje hiše. Zopet nas pot pelje v gozd, po katerem gremo navzdol do naselja na »Murskem dvoru«. Mimo hiš, stanovanjskega bloka, plinske postaje in ribiške hišice gremo čez mostič in pridemo do Broda na Muri in okrepčevalnice pri Brodu (žig št.3 v skrinjici)– 20 min.




BROD NA MURI 

Brod na Muri je kulturni spomenik posebne vrste, ki se uporablja kot prevozno sredstvo že več kot 80 let. V preteklosti je bil edino sredstvo za povezovanje ljudi na obeh straneh reke. Uporabljali so ga lastniki zemljišč na obeh straneh reke za prevoz pridelkov in lesa. Brod sestavljata dve ladji dolžine 11m in širine 3,5m. Nosilnost broda je 6 ton, poganja pa ga tok reke. 



Danes ga uporabljajo predvsem izletniki in turisti, ki gredo čez ta mejni prehod. Če boste imeli željo popeljati se z brodom, vas bo upravljavec broda z veseljem popeljal čez reko in nazaj, s seboj morate imeti le osebni dokument. Od Broda na Muri gremo ob Muri mimo drevoreda, ki je bil posajen ob Titovi smrti, nato po glavni cesti in po pločniku mimo tovarne papirja Paloma do Sladkega Vrha – 20 min.



Od Šentilja do Sladkega Vrha smo hodili 3 ure 30 min.V Sladkem Vrhu gremo po pločniku glavne ceste, ki pelje proti G.Radgoni mimo avtobusne postaje, trgovine, stolpnice, na križišču za osnovno šolo zavijemo proti šoli. Pri šoli zavijemo desno in gremo mimo letnega kopališča in gasilskega doma do ribnika pri Lencu. Med ribnikom in potokom, ki priteče iz naselja Svečan gremo do mostička, čez katerega prečkamo potok, za mostičkom pa zavijemo levo do reke Mure.

REKA MURA



Izvira v Avstriji na zahodnem robu Nizkih Tur malo nad planinsko postojanko Stickler Huette, ki je na višini 1700 m. Izliva se v reko Dravo blizu Legrada na Hrvaškem. Mura je dolga 444 km, njen tok v Sloveniji pa je dolg 95 km. Približno ena tretjina njenega toka v Sloveniji meji na Avstrijo, ena tretjina meji na Hrvaško, ena tretjina pa teče po Sloveniji in deli Pomurje na Prlekijo in Prekmurje. Mura je nižinska reka, široko prodnato strugo obdajajo vrbe, topoli in jelše, v višjih suhih legah pa raste dolgopecljati brest in beli brest. V reki in njenih mrtvicah živi nad 50 vrst rib, med rastlinami so zanimive vodna škarjica, beli lokvanj, plavček, na travnikih ob reki pa so značilne ozkolistne narcise in močvirska logarica. Ob Muri gnezdi več kot 80 vrst ptičev, nekateri se ustavijo tudi ob prezimovanju. Nekoč je ves promet preko Mure potekal z brodovi, na to nas spominja eden, kateri deluje na našem območju pri Sladkem vrhu, mimo katerega pelje naša pot. Na Muri je bilo nekoč 94 plavajočih mlinov, eden od njih je Babičev mlin pri Veržeju, za turiste pa so mlin postavili pri Cmureku, katerega lahko vidimo z naše poti.Ob obali Mure gremo proti ribniku v »Alterjevi grabi«. Pred ribnikom je odcep do kmetije Sirk - 25 min. Pri odcepu prečkamo novi nasad gozda in pridemo do gramozne ceste, kjer zavijemo levo. Po cesti gremo naravnost in hodimo vzporedno z reko Muro. Na levi je gozd, na desni pa so njive. Ko pridemo do odcepa ceste, ki pelje proti ribniku, gremo mi naprej in nato desno navzgor po cesti. Tu že zagledamo ostrešja poslopij na kmetiji Sirk. Ob gozdu in nato med pašniki pridemo do kmetije Sirk (žig št.4)–15 min.



Od kmetije Sirk se del poti vrnemo po isti poti kot smo prišli, na odcepu pod kmetijo pa zavijemo desno. Po pašniku gremo proti gozdu, pred gozdom pa zavijemo levo navzdol v dolino. Hodimo po pašniku ob robu gozda in mimo novega nasada dreves do konca dolinice. Tu zavijemo levo v gozd, in gremo po gozdni poti do razpotja, kjer zavijemo desno proti potoku in se strmo spustimo do Mure. Prišli smo do razpotja, kjer pelje levo pot ob Muri do Sladkega vrha, desno pa na Trate. Mi zavijemo desno in hodimo ob reki. Pot je prijetna, na poti poslušamo šumenje vode in žvrgolenje ptic. V Muri lahko opazujemo labode, ki plavajo gor in dol po reki in si iščejo hrano. Labodov je v Muri zadnja leta vedno več, možno pa je tudi, da jih določen dan ne boste videli. S poti vidimo mlin na Muri na avstrijski strani. Na poti prečkamo nekaj potočkov, ki se zlivajo v Muro, potem pridemo do počivališča, kjer je klop – 30 min. Vso pot od Šentilja do sem smo lahko opazovali razne napise na drevesih, kateri so bili narejeni z izrezovanjem lubja dreves. To so ostanki obmejne vojske, ki je tu redno hodila, ko smo še bili v Jugoslaviji. Od klopi nadaljujemo pot do jase, po njej gremo naravnost do naslednjega gozda. Pred nami vidimo most čez reko Muro, ki povezuje Trate z avstrijskim Cmurekom. Ob potočku zavijemo v gozd in se vzpnemo strmo navzgor ter pridemo do jase – 20 min. Po jasi gremo ob njivi navzgor, mimo lovske preže ter pridemo do odcepa poti, ki pelje na glavno cesto G.Radgona – Lenart mimo gradu Trate. Kdor želi mimo gradu, mora na jasi zapustiti našo pot ter iti na glavno cesto in po njej do gradu, nato pa mimo njega do križišča za Lokavec.

GRAD TRATE 

Stoji na vzpetini nad reko Muro, čez katero je most z mejnim prehodom Trate. Kdo in kdaj ga je zgradil ni znano. Med 1145 in 1170 ga je imel Burkat Cmureški, po njegovi smrti pa neki štajerski ministerial. Ko je umrl zadnji član njegovega rodu Reinbert II. leta 1240, je grad podedovala njegova hči Elizabeta, žena plemiča Hermana iz Rač pri Mariboru. Ta rod je v njem gospodaril do leta 1336, ko je grad kupil celjski grof Herman. Leta 1401 ga je prevzela nemška rodbina Štubenberg s Češkega, ki je poslopje v letih 1592 – 1628 predelala. Restavriral ga je v renesančnem slogu italijanski mojster Bertoletto iz Coma. Nazadnje je grad leta 1931 kupil dotedanji oskrbnik Anton Mally. Med II. svetovno vojno je bila v gradu meščanska šola za dečke (hitlerjugend), po vojni pa je grad postal splošno ljudsko premoženje. Leta 1947 je postal grad dom onemoglih, leta 1956 je prišlo do združitve med Tratami in Hrastovcem, grad se je preimenoval v Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate, kar je še danes.Prvotna stavba je bila pozidana v obliki mogočnega pravokotnega palacija, zavarovanega z obzidanim dvoriščem in bergfriedom. Pozneje so obzidje na južni, dohodni strani zavarovali še z dvema masivnima obrambnima stolpoma, ki so ju podrli v začetku 19. stoletja. Z ostalih treh strani je grad varovala strmina. Grajsko poslopje je bilo večkrat temeljito predelano, leta 1544 je bil v tako slabem stanju, glavno obnovo pa je doživel med leti 1580 in 1592, ko so ga renesančno predelali in od takrat izvira današnja podoba štirtraktnega dvonadstropnega gradu z lepimi toskanskimi arkadnimi hodniki na dvorišču. V 17. stoletju so pozidali nadstropni vhodni trakt z rustičnim portalom in dvižnim mostom. V grajskem jedru so vidne romanske prvine, tako je ohranjena zidava iz klesancev, polkrožen timpanon romanskega portala s pleteninasto ornamentiko in v vhodni veži vzidan romanski figuralni relief, ki kaže golega moža do pasu v zmajevem žrelu. V grajsko jedro vodi renesančni portal, nad katerim je grb, ki izvira iz vladavine Stubenbergerjev. Ohranjen je še leseni strop iz 17.stoletja. Pred vhodom v grad stoji mogočna lipa, ki je stara okrog 700 let.

Mi gremo po jasi navzgor in v gozd. Pot se po gozdu rahlo vzpenja, pazite na markirano pot, ker je v gozdu več shojenih poti in lahko zaidete. Ko pridemo iz gozda smo na križišču ceste Trate – Lenart, kjer je odcep za Lokavec – 15 min.Na križišču nadaljujemo po cesti za Lokavec, na prvem odcepu zavijemo desno in gremo po grebenu v smeri Dražen vrh. Pred nami vidimo Velko in okoliške kraje. Velka nas bo spremljala ves čas hoje, vedno iz druge perspektive, dokler ne bomo prišli prav na grič, na katerem leži ta vasica. Ob poti so vinogradi, njive, travniki ter posamezne hiše. Na odcepu, ki je označen zavijemo levo do kmetije Zver (žig št.5)–30 min. 



Pot pa nadaljujemo mimo hleva, kjer zavijemo desno in gremo mimo njive proti gozdu. Tu zavijemo levo navzdol med njivo in gozdom. Gremo do doline, kjer prečkamo potok in zavijemo desno v gozd. Pot se prične vzpenjati, mi pa nadaljujemo po gozdu do grebena, kjer je makadamska cesta Dražen vrh – Lokavec. Na cesti zavijemo desno in gremo mimo kmetije in ene najstarejših hiš v tem predelu. Nadaljujemo po cesti, dokler nas markacije ne opozorijo, da moramo cesto zapustiti. Gremo desno med gozdom in poljem, nato pa pelje pot v gozd. Nekaj časa hodimo po gozdu, nato pa zopet pridemo na jaso, kjer zagledamo starejšo hišo z ostalimi poslopji ter kapelico. Gremo mimo hiše z poslopji, posebnost le te je v tem, da je edina daleč okrog, ki še nima električne napeljave. Za hišo gremo levo v gozd ter po gozdu do lovskega doma LD Velka – 1 uro. Od lovskega doma pelje pot med gozdom in njivo ter levo med dvema ribnikoma. Ob ribniku gremo navzdol do glavne ceste Trate – Lenart, kjer zavijemo levo, nato gremo zopet levo na stransko cesto in mimo kapele do jarka, ki teče pod cesto. Tu nas pot ob jarku popelje desno čez travnik (ali njive) do potoka Ščavnica, kjer lahko vidimo vijugasto strugo, kakršno si je ustvaril potok sam (meander). Nekaj časa hodimo ob potoku v smeri toka, prečkamo jarek, ko pa pridemo do mostu, zavijemo desno, po mostu prečkamo Ščavnico in gremo med njivami ob jarku do glavne ceste. Cesto prečkamo, od tu pa gremo navzgor po asfaltni cesti do kmetije Holer - 45 min.

Od kmetije gremo mimo obore jelenov na vrh grebena do križišča, kjer zavijemo desno in gremo po vrhu Dražen vrha proti Velki. Hodimo mimo novih in starejših hiš, mimo kapelice in rahlo navzgor do naslednjega križišča, kjer je križ. Nadaljujemo naravnost, spotoma lahko opazujemo okoliške kraje. Vidimo Sv.Ano, kapelo v Rožengruntu, Donačko goro, Boč, Pohorje, in Kozjak Z asfaltne ceste zavijemo levo navzgor proti kmetiji Oman, in že smo na gričku, od koder je najlepši pogled na najlepšo vasico Slovenskih Goric Marijo Snežno (Zg. Velko). Od kmetije sledimo markacijam po cesti do Zg. Velke. Gremo mimo vinograda, nato po klancu navzgor, na vrhu klanca v križišču zavijemo levo. Pridemo do kapelice, kjer gremo zopet levo navzgor mimo pošte, stanovanjskega bloka, osnovne šole, trgovine, krajevne hiše do cerkve Marije Snežne. Na trgu ob cerkvi je lepo obnovljen vodnjak (upodobljen je na žigu in znački Šentiljske poti). V križišču ob cerkvi zavijemo levo do picerije Snežinka (žig št.6). Od Holerja do sem smo hodili 45 min.Od Sladkega vrha do Zg.Velke smo hodili 4 ure 45 min.

CERKEV MARIJE SNEŽNE



Z vsemi župnijskimi objekti stoji v centru Zgornje Velke. Zgrajena je bila v letih od 1789 -1791. Vsa dela je vodil takratni kaplan pri Mariji Snežni Matija Purgaj, ki je v njej imel tudi prvo mašo. Cerkev je enoladijska, nad vhodno fasado je kvadraten zvonik. Ob južni fasadi je razpelo s Križanim. Notranjščina je obokana, ob ladji so kapele. Oprema cerkve je baročna. Glavni oltar in prižnica sta delo J. Holzingerja, nekaj plastik je izdelal radgonski kipar Janez Klein. Cerkev je bila nekoč znamenita božja pot, ki pa se tudi danes vse bolj uveljavlja. K Mariji Snežni vodijo tri ceste: s Sladkega Vrha, z Dražen Vrha in iz Spodnje Velke. Ob vznožju griča, na katerem je cerkev postavljena, je ob vseh treh cestah kapelica (dve sta ob naši poti).Nastanek Marije Snežne (po kroniki):Na desni strani reke Mure na Einsiedelbergu (Puščavskem bregu), so leta 1689 v dobi kužnih epidemij zgradili majhno cerkvico, imenovano Marija Snežna. V njej so prebivali menihi puščavniki – eremiti. Ker so jo zanemarili, je začela propadati. Cesar Jožef II. je ukazal na Velki zgraditi novo cerkev. Za njeno gradnjo, ki je prevzela ime porušene cerkve, so Velčani uporabili ves material razpadajoče cerkve na Einsiedelbergu.Ob cerkvi je obnovljen vodnjak, na katerem lahko preberemo verze Toneta Kuntnerja:


Ne boš odšel lačen,
ne boš odšel žejen,
človek popotniz Marije Snežne. 

Tu se naužiješ
lepote in mira,
napiješ resnice
iz čistega vira.


Z Zgornje Velke nadaljujemo pot proti Spodnji Velki. Pri kapelici zavijemo z glavne ceste desno na gramozno cesto, gremo do samotne kmetije ter mimo nje levo v gozd. Nekaj časa hodimo po gozdu, ko pa pridemo iz njega, vidimo v dolini pred seboj gomilo - to je majhen griček poraščen z drevesi. Gremo navzdol, prečkamo travnik, ob potoku Velka zavijemo levo in gremo do mostu, kjer prečkamo potok in že smo ob vznožju Rajšpove gomile. Pot nas vodi po gozdu do vrha gomile, kjer je (v skrinjici žig št. 7) (ali na kmetiji Rajšp). Z gomile gremo navzdol in nato med gozdom in njivo rahlo navzgor. Skozi manjši gozd pridemo zopet na travnik, po njem gremo navzgor in pridemo do kmetije Rajšp – 35 min.




RAJŠPOVA GOMILA 

O nastanku te gomile kroži več zgodb. Ena izmed njih govori, da je bil nekoč na tem mestu grad, ki bi naj pripadal Weisnekerju, in da je v njem strašilo. Druga govori, da je v tej gomili pokopan bojevnik Atila, kralj divjih Hunov, ki je s svojo vojsko obšel vso Srednjo Evropo in da so ga v zlati krsti pokopali v neki reki ali potoku. Otrokom so v prejšnjih časih pravili, da na Gomili ponoči straši in da ponoči na njej sveti luč. Od kmetije Rajšp nadaljujemo pot po asfaltni cesti navzgor do glavne ceste Zgornja Velka – Jurjevski dol, od koder je zopet čudovit pogled na cerkev Marije Snežne z okolico. Na cesti zavijemo desno, takoj za hišo na levi strani ceste pa glavno cesto zapustimo in zavijemo levo navzdol na gramozno cesto. Mimo vikenda ob cesti krenemo do kmetije, kjer zavijemo desno na poljsko pot in gremo mimo gozda do njive, ob njej pa naravnost navzdol v dolino. Ob potočku gremo levo in nato navzgor do starejše hiše z manjšimi poslopji, okrog katerih lahko vidimo raznovrstne klopotce. Mimo hiše nadaljujemo ponovno do potoka in navzgor do naslednje hiše, kjer pridemo na asfaltno cesto, ki se do naslednje hiše rahlo spušča. Gremo čez dvorišče, za domačijo po poti mimo njive navzgor, zavijemo levo, nato ob njivi navzdol, potem pa krenemo levo do potočka in ga prečkamo. Pod gozdom gremo rahlo navzgor do gozdne ceste, ki pa jo na naslednjem odcepu zapustimo. Pot nas vodi desno skozi sadovnjak, potem do vinograda, ob kmetiji pa ponovno pridemo na gramozno cesto. Po njej gremo do konca vinograda, kjer zavijemo desno, nato pa ob njem navzgor. Pridemo do asfaltne ceste na vrhu Šomata – 1h. Tu zavijemo desno in po cesti hodimo nekaj časa.Na začetku gozda zapustimo asfaltno cesto. Zavijemo levo in mimo posameznih hiš se spustimo v dolino Šomata, po kateri teče potok Globovnica. Ob domačiji Pleteršek pridemo spet na asfaltno cesto in mimo posameznih domačij pot nadaljujemo desno po dolini. Cesta se prične rahlo vzpenjati. Tako pridemo do glavne ceste Vranji vrh – Zgornja Velka. Na cesti zavijemo levo.

Kratek kos poti gremo po cesti, nato pa z nje krenemo levo v gozd. Nekaj časa hodimo po njem, nakar spet pridemo na glavno cesto, ki smo jo prej zapustili. Po njej nadaljujemo mimo trgovine na križišču, kjer gremo naravnost, nato pa mimo osnovne šole do lovskega doma na Vranjem vrhu (v skrinjici žig št 8) – 1 h.



Od lovskega doma gremo nazaj mimo šole, na odcepu ceste za šolo pa zavijemo desno na pešpot, ki mimo hleva vodi v sadovnjak in nato v gozdiček. Iz njega pridemo na travnik, po katerem nas pot ponovno popelje v gozd in nato spet na asfaltno cesto. Po njej gremo le kratek čas, nato pa zavijemo levo v gozd in do »vučje jame«. Po cesti krenemo navzgor, ko pa pridemo iz gozda, nadaljujemo mimo starejše hiše tik ob cesti, na prvem odcepu zavijemo desno navzdol v Srebotje in med vinogradi in posameznimi domačijami gremo do doline.Zavijemo levo na asfaltno cesto. V križišču krenemo naravnost in hodimo nekaj časa po dolini proti Jakobskemu dolu. Ko prečkamo potok, zavijemo desno ter med pašnikom in potokom gremo do gozda. Po njem in tudi ko ga zapustimo, se kar naprej vzpenjamo, nato pa čez sadovnjak krenemo do vrha grebena, kjer so posamezne hiše Zgornjega Jakobskega dola.

Na cesti zavijemo desno, pri vinogradu jo zapustimo in gremo levo v gozd. Po lepi gozdni poti se spustimo do doline. Ko je gozd za nami, gremo med njivami do potoka, ga prečkamo in zavijemo v naslednji gozd. Po njem se vzpenjamo. Delno hodimo ob robu gozda, delno po gozdu. Na poti tu in tam naletimo na osamljene hiše. Ko pridemo na vrh hriba, zavijemo desno in pod električnim daljnovodom spet gremo v gozd. Po njem se blago spuščamo, ko pa pridemo iz njega, že zagledamo vinograd, mimo katerega gremo do kmetije Gaube (žig št. 9) – 1h 40min.



Od Zgornje Velke do Šentilja smo hodili 4 ure 15 minut.Od kmetije Gaube gremo po cesti navzdol do križišča cest Šentilj – Jarenina – Jakobski dol. Na križišču zavijemo levo proti Jarenini, ob oznaki »mrzli studenec« pa desno, kjer prečkamo potok in že smo pri mrzlem studencu. 



Od mrzlega studenca sledimo markacijam po lepi, vzpenjajoči se gozdni poti. Ko pridemo iz gozda, je pred nami križišče makadamskih cest: leva vodi do lovske koče LD Jarenina, desna do Štrihovca, cesta naravnost pa proti Kaniži, kamor krenemo mi. Takoj za križiščem je v desno odcep ceste na greben Štrihovca. Pot nadaljujemo naravnost in navzdol proti dolini. V naslednjem križišču gremo spet desno in rahlo navzgor, ko pa se prične cesta spet spuščati, zavijemo pri naslednjem odcepu desno navzgor na greben. Pot nas ves čas pelje po rahlo valovitem grebenu. Pod nami se levo razprostira Jareninska dolina, na desno pa Cirkniška.

Ob poti so vinogradi, njive, stare in nove hiše, tu in tam pa naletimo tudi na zapuščeno zemljo. Ko pridemo do križišča, kjer je križ, nadaljujemo naravnost. Gremo rahlo navzgor, nakar se cesta spet spusti. Ponovno pridemo do križišča, kjer zavijemo levo. Čez čas nas pot spet privede do križišče, kjer zavijemo desno. Med vinogradom in gozdom ter posameznimi hišami se rahlo vzpenjamo. Zopet pridemo na cesto, katero smo pred kratkim zapustili.. Na križišču nas pot pelje desno do spomenika, od tu nadaljujemo do kmetije Eferl – 1h 15min (v skrinjici žig št. 10). 



Od kmetije Eferl gremo desno po asfaltni cesti navzdol mimo nasada jablan in gozda, skozi naselje do glavne ceste Šentilj – Maribor, katero prečkamo, nadaljujemo po asfaltu ter kmalu zatem prečkamo še železniško progo (pazi! - prehod je brez zapornic). Za progo v križišču zavijemo levo in se pričnemo rahlo vzpenjati. Gremo čez dvorišče kmetije, ki je ohranila videz iz prejšnjih časov. Hiša nosi letnico 1870, v poslopje pa je vgrajena plošča o lovu. Po cesti, ki se vzpenja med pašniki in vinogradom, pridemo do kmetije Krsnik v Cirknici – 35 min (žig št. 11).



Od Krsnika gremo navzgor, na vrhu grebena zavijemo v križišču desno in gremo med hišo in njivo proti gozdu. Med gozdom in grmovjem pridemo na travnik, po katerem pridemo do kmetije. Čez njeno dvorišče gremo do ceste, ob kateri je antena za mobilni telefon. Tu zavijemo levo na makadamsko cesto in mimo vinogradov krenemo na vrh grebena, s katerega so se še pred kratkim spuščali jadralni padalci. Levo je Dobrenjska dolina z avtocesto, desno pa Cirkniška z magistralno cesto in železniško progo. Prečkamo greben, nato pa se spustimo do križišča asfaltnih cest. Gremo naravnost in mimo posameznih hiš rahlo navzgor. Na poti lahko opazujemo Kozjaško hribovje z Urbanom, Pohorje, ob lepem vremenu pa tudi Boč in Donačko goro. Pred nami vidimo naš naslednji cilj Brlogo ter Plački vrh s stolpom. Po makadamu gremo mimo posameznih vikendov in hiš. Še predem pa se cesta prične spuščati, zapustimo makadamsko cesto, gremo mimo njive in nasada orehov ter po zapuščenem sadovnjaku navzdol. Po krajši strmini pridemo do lovske koče LD Šentilj. Markacijam sledimo do avtoceste, kjer po podvozu avtoceste pridemo na drugo stran. V križišču nadaljujemo desno po dolini (naravnost pelje cesta v Staro goro).Pot se prične zopet rahlo dvigovati. Mimo hiš in vinogradov krenemo navzgor, nato zapustimo asfaltno cesto in gremo strmo navzgor do kapelice na Brlogi – 1h 30min (v skrinjici žig št. 12).



Z Brloge se spustimo po gozdu navzdol (po Svečinski poti). Pridemo na jaso, nato pa zopet v gozd, po katerem se pot spušča. Ko pridemo iz gozda, gremo desno med gozdom in njivo do potoka v Korenovi grabi. Prečkamo »most vzdihljajev« ter pridemo do »studenca ljubezni«. Tu Svečinsko pot, ki zavije desno, zapustimo. Zavijemo levo po obmejni panoramski poti ter gremo mimo njiv in grmovja ob poti do ceste Šentilj – Kungota do Kresnice.Na cesti zavijemo desno in po njej gremo le kratek čas. Nato cesto zapustimo in krenemo levo pod vinogradi in nad njivo. Pred nami vidimo razgledni stolp na Plačkem vrhu. Na koncu vinogradov zavijemo desno navzgor in gremo do hiše, kjer zavijemo levo. Med vinogradom in sadovnjakom hodimo tik ob meji z Avstrijo. 



Desno vidimo zvonik šentiljske cerkve ter mejni prehod, ob lepem vremenu pa tudi cmureški grad. Pridemo do Ribičeve domačije – 50 min. Od tu nadaljujemo pot levo med avstrijskim vinogradom in gozdom. Ker se gibljemo v neposredni bližini državne meje, moramo imeti s seboj veljaven osebni dokument. Na koncu vinograda zavijemo desno navzdol v gozd in hodimo ob meji, vse dokler ne pridemo iz gozda. Hodimo med vinogradom in gozdom, nato zopet po gozdu do doline. Gremo desno mimo lovske preže in čez most v dolini v sadovnjak ter po njem navzgor do karavle Šentilj – 30 min. Tu si lahko ogledamo vojaški tank, ki je ostal iz vojne za Slovenijo. 



Od karavle do Šentilja gremo večinoma po asfaltni cesti. Na levi vidimo mejni prehod in avtocesto, nad njo pa naselje Novine. Ko pridemo v Šentilj, gremo po starem delu Šentilja mimo cerkve



in do gostišča Belna, kjer se naša pot konča – 20 min.Od kmetije Gaube do Šentilja smo hodili 5 ur.Za celotno pot smo potrebovali 17 ur 30 minut.Pot vzdržujejo markacisti PD Paloma Sladki vrh, ki jih vodi Drečnik Niko.

Kontrolni žigi na poti:

1.ŠENTILJ - gostilna Belna, Šentilj
2.GRADIŠČE NOVINE - skrinjica Novine 
3.BROD NA MURI – skrinjica okrepčevalnica pri Brodu na Muri 
4.KMETIJA SIRK - kmetija Sirk, Zg.Velka 
5.KMETIJA ZVER - kmetija Zver, Trate 
6.MARIJA SNEŽNA - okrepčevalnica Snežinka, Zg.Velka 
7.RAJŠPOVA GOMILA - kmetija Rajšp, Sp.Velka 
8.LOVSKI DOM – skrinjica okrepčevalnica Lovski dom, Vranji Vrh
9.KMETIJA GAUBE - kmetija Gaube, Šentilj
10.KMETIJA EFERL – skrinjica kmetija Eferl, Kaniža
11.KMETIJA KRSNIK - kmetija Krsnik, Cirknica
12.BRLOGA - skrinjica Brloga

Predvideni časi hoje za določene odseke:

Šentilj – Sladki Vrh 3 ure 30 min. 
Sladki Vrh – Zg.Velka 4 ure 45 min. 
Zg.Velka – Šentilj (Gaube) 4 ure 15 min. 
Šentilj (Gaube) – Šentilj (center) 5 ur. 


Skupaj hoje 17 ur 30 min.



PRAVILA IN NAGRADE ZA PREHOJENO - PRETEČENO ŠENTILJSKO POT V ENEM DNEVU: 

- 1 x prehojena – pretečena pot v enem dnevu: značka + majica (vsakič, ko se pot prehodi).
- 3 x prehojena – pretečena pot v enem dnevu: diploma + 1 dan apartma na Ribniški koči.
- 5 x prehojena – pretečena pot v enem dnevu: diploma + 2 dni apartma na Ribniški koči.
- 10 x prehojena – pretečena pot v enem dnevu: diploma + 4 dni apartma na Ribniški koči. 


Za prehojeno pot v enem dnevu je dokazilo dnevnik z vsemi žigi, katerega je potrebno po prehojeni poti poslati na naslov: Planinsko društvo Paloma Sladki Vrh 9b.

Pot v enem dnevu se lahko opravi takrat, ko je za to organiziran pohod s strani PD Paloma – enkrat letno. V kolikor je želja, da se pot opravi izven tega termina je potrebno akcijo najaviti na PD Paloma, ki bo po potrebi kontroliralo potek akcije. Za prehojeno pot po trasi in v enem dnevu v tem primeru odgovarja vodnik PZS ali organizator, ki bo pohod izpeljal, pri tem pa je potrebno priložiti GPS sled z datumsko in časovno opredelitvijo. Koordinator za pohode v enem dnevu je Srečko Najmajster – PD Paloma (051-692-834).

Za pretečeno pot v enem dnevu je dokazilo dnevnik z vsemi žigi in GPS sled z datumsko in časovno opredelitvijo. Kdor želi pot preteči v enem dnevu, mora akcijo najaviti na PD Paloma, ki bo po potrebi kontroliralo potek akcije. Za pretečeno pot po trasi in v enem dnevu odgovarja organizator, ki bo tek izpeljal. Koordinator za teke v enem dnevu je Rajko Koražija – PD Paloma (051-691-727). 

19.03.09, Srečko Najmajster 


TUKAJ najdete vse pohodnike in tekače, ki so Šentiljsko pot do sedaj prehodili ali pretekli v enem dnevu po točno določeni trasi.


Želimo Vam prijetno hojo in varen korak po Šentiljski poti. 

3 komentarji:

Jure Senegačnik pravi ...

Link za zemljevid vam ne deluje

Jure Senegačnik pravi ...

Pa še to bi vprašal: ali je za pridobitev značke nujno prehoditi v enem dnevu? 17 ur je veliko za naenkrat. Ali je ena značka za prehojeno in posebno za prehojeno v enem dnevu? Ker na dnevniku lahko napišeš datum začetka in drug datum konca...

Planinsko društvo Paloma Sladki Vrh pravi ...

Vsak pohodnik ki prehodi Šentiljsko pot dobi značko Šentiljske poti neglede na to,ali jo je prehodil v enem ali več dnevih.